Pohodništvo

Nanos

Domačini iz zgornje Vipavske doline, zlasti iz Podnanosa, Podrage, Lozic so na Nanos zelo navezani. Ta odnos do gore se je prenašal iz roda v rod, saj je večina gospodinjstev tudi lastnica gozdnih in travniških parcel na Nanosu. Še v poznih šestdesetih letih je veliko prebivalcev na Nanosu pripravljalo krmo za živino in jo z vozovi vozilo v dolino. Pravijo, da je bilo seno še posebej dišeče in ga je živina rada jedla. Nanos slovi po svoji favni in flori. Malo kje najdeš toliko lepo dišečih cvetic kot na junija Nanosu.

Na Nanos iz Podnanosa pridete lahko po več lepo markiranih poteh, lahko pa tudi z avtomobilom. Najprimernejša izhodiščna točka je iz centra Podnanosa kjer lahko pustite avto. Hoja mimo korita /trenutno v popravilu/ do koče na vrhu pri vratih, vam bo vzela dve uri hoda. V lepem vremenu se že od tu vidita morje in Istra. Nekdanja lovska koča, danes pa EKO koča Nanos, je tudi odlično izhodišče proti cerkvi Sv. Hieronima in proti Vojkovi koči ali proti turistični kmetiji Abram.

Kjecl - orehovški Triglav

Če niste preveč navdušeni za hribolazenje, pa bi vendarle radi doživeli lep razgled na zgornjo Vipavsko dolino, se lahko povzpnete na bližnjo vzpetino nad Orehovico, ki jo domačini imenujemo Kjecl. Lahko pa jo poimenujemo tudi orehovški Triglav, saj je leta 1999 nekaj Orehovčanov na vrhu postavilo dvojnik Aljaževega stolpa s Triglava iz nerjavečega jekla. V njem boste našli vpisno knjigo in kakšen kanček alkoholnega zeliščnega zvarka. Tik pod vrhom je postavljeno tudi manjše nabožno znamenje v obliki kapelice v deblu. Izhodišče dobro označene poti je v Orehovici pri domačiji Premrn (“pri Frenckovih”). Izbirate lahko med dvema dostopoma, krajšo in nekoliko strmejšo, ali daljšo položnejšo potjo, iz Podnanosa čez Golavno, ki vodi čez Golavno, mimo kapelice Božje Martre do vrha. Vsekakor pa bo vaš trud za vzpon na Kjecl bogato poplačan s prelepim razgledom na zgornjo Vipavsko dolino.

Tabor

Nad Porečami, tik nad vasjo, se dviguje manjša vzpetina, imenovana Tabor. Na njej stojijo razvaline nekdanje taborske utrdbe, ki je vaščanom služila kot zavetišče proti turškim vpadom ob koncu 15. stoletja. Utrdba je povsem prilagojena naravni oblikovanosti površja in je izkoriščala strateške točke težje dostopne vzpetine. Prav zato je tloris utrdbe nepravilnih oblik, le na severni strani je ostanek polkrožnega, v obzidje vpetega obrambnega stolpa. Utrdba je bila kar velika, saj največja dolžina znaša kar 55 metrov, širina pa 28 metrov. V višino je merila vsaj 4 metre. Taborsko zidovje je danes žal v ruševinah. Z vrha se odpira lep pogled na Podnanos z okoliškimi zaselki in sosednje vasi. Na Tabor se lahko povzpnete iz zaselkov Poreče ali Podbreg.

Sv. Socerb

Sv. Socerb je najvišja izmed bližnjih vzpetin, saj leži na nadmorski višini 555 m in zato ponuja čudovit razgled po zgornji Vipavski dolini. Nahaja se zahodno od Podnanosa in se dviga nad sosednjo Podrago. Na vrhu vzpetine stoji obnovljena cerkev sv. Socerba, ki spada v podraško župnijo. Z vrha se odpira pogled od Razdrtega pa vse do Ajdovščine in okoliških vasi, raztresenih po Vipavskih brdih. K sv. Socerbu je mogoč dostop s treh strani. Prvo izhodišče je v Podragi, od koder vodi široka kolovozna pot vse do vrha. Drugo izhodišče je v Podbrjah, pri cerkvi sv. Kozma in Damijana, od koder pot vodi čez Golavno, se v kratkem delu priključi stezi na Kjecl, mimo kapelice Božje Martre, kjer se odcepi desno in vodi na vrh. Tretja, najkrajša pot se začne blizu cerkve sv. Ane na Vrheh, na poti med Vrabčami in Štjakom. Po odcepu za Razguri, pri cerkvi sv. Ane, ki je na levi strani ceste, se po 200 m desno odcepi označena gozdna pot, ki vodi k sv. Socerbu.

Kontakt

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas.
Preberi več