Osebnosti

Stanko Premrl

Stanko Premrl se je rodil 28. septembra 1880 v družini “Johanovih”. Bil je duhovnik, glasbenik, skladatelj, glasbeni pedagog, pisec in orgelski virtuoz. Študiral je bogoslovje v Ljubljani, po končanem študiju pa je leta 1903 nadaljeval študij glasbe na Dunaju. Po zaključenem študiju glasbe se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval in bil vodja orglarske šole, glavni organist v ljubljanski stolnici, stolni kaplan, urednik glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika in predavatelj na akademiji za glasbo kot redni profesor za orgle. Bil je zelo dejaven skladatelj predvsem na področju cerkvene glasbe, saj je zložil več kot 1000 cerkvenih vokalnih skladb in 600 partitur za orgle. Sodi med najplodovitejše slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del. Med drugim je uglasbil mnoge posvetne pesmi, med temi tudi Prešernovo Zdravljico. Po izročilu je menda prve note v naglici, da mu napev ne bi ušel iz spomina, napisal kar na papirnato vrečko – (“škrtoc”). Sloves in vrhunec časti je skladba dosegla z razglasitvijo za slovensko državno himno.

Stanko Premrl je umrl 14. marca 1965 v Ljubljani in je pokopan na Žalah. Po njem se danes imenujeta domača zbora: Mešani pevski zbor Stanko Premrl in Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl. Ob 125-letnici rojstva, 40-letnici smrti Stanka Premrla in 100-letnici njegove uglasbitve Zdravljice sta mu Krajevna skupnost Podnanos in Občina Vipava v podnanosu postavili doprsni kip. V njegov spomin ima na rojstni hiši postavljeno spominsko ploščo. Leta 1972 sta jo postavila KS Podnanos in Klub starih goriških študentov. V letu 2020, ob 55 letnici njegove smrti in 115 letnici uglasbitve Zdravljice sta Stanku Premrlu in Zdravljici na Žalah v Ljubljani predsednik republike Borut Pahor in nadškof Stanislav Zore odkrila spominsko obeležje.

Kako zelo je bil Premrl Stanko cenjen kot glasbenik že za časa življenja, je razvidno tudi iz pesmi, ki mu jo je spesnil ob 60. letnici rojstva njegov prijatelj, sosed, pridigar, pesnik in filozof pater Viktor Kopatin. Premrl je tudi uglasbil več njegovih pesmi.

1. Pesem tvoje je življenje,
pesem zibel, domovina,
ona mila, najkrasnejša
našega sveta dolina.

3. Pesmi ob zibelki peli
so ti slavčki, južne ptice;
harfo so ti položile
rano v zibel rojenice.

5. Pesmi vro iz vrelca vroče,
rajsko zvonke melodije,
gromke ko šembijska burja,
ko orjaške hraste vije.

7. Pesem Tvoje bo življenje
od zibeli do globeli,
Dokler Bog Te nam ohrani,
s srcem tvojim bomo peli.

2. Tam vse poje: trta v gori,
mandelj, breskev, trepetlika,
smokev, cimbare, brtonci,
murva, oljka, lovorika.

4. Iz nebeških pevskih zborov
prihitel je sel, odprl
v srcu Tvojem vrelec pesmi,
pel do danes je Premrl.

6. Zoper drugič nežno mile,
božajoče in detinske,
kot bi mamica zibaje
pela pesmi materinske.

Janko Premrl Vojko

Janko Premrl, Stankov nečak, je bil rojen 29. februarja 1920. Mladost je preživljal doma in se kot mlad ukaželjen mladenič izobraževal v domači osnovni šoli ter kasneje na trgovski šoli v Gorici in rimski dopisni šoli. Že kot šolar se je upiral italijanski fašistični oblasti. Veliko se je učil sam, predvsem jezike, matematiko, zanimala pa ga je tudi astronomija.

Njegovo mladost je prekinila druga svetovna vojna, ko je leta 1940 začel služiti vojaški rok. Med preživljanjem svojega drugega vojaškega dopusta, leta 1942, se je odločil, da ne bo več nadaljeval služenja vojaškega roka v italijanski vojski, ampak da se bo priključil partizanom. Zaradi napada na italijanski tovornjak na Nanosu so ga Italijani junija 1942 v Rimu obsodili na smrt, goriška prefektura pa je za njim razpisala tiralico z visoko denarno nagrado za tistega, ki Vojka zajame ali ubije.

Februarja 1943 je postal komandant Gregorčičevega bataljona. Ob napadu na postojanko italijanskih gozdnih miličnikov v Idrijski Beli je bil 15. februarja 1943 hudo ranjen prepeljan v partizanski tabor, kjer je po tednu trpljenja podlegel ranam. Bil je pokopan na Brinovem griču nad Črnim Vrhom, kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli najprej v Ajdovščino, potem v rojstni Št. Vid, na koncu pa so ga skupaj z drugimi pomembnimi partizanskimi borci druge svetovne vojne pokopali v grobnici herojev v Ljubljani.

Narodni heroj Janko Premrl Vojko je bil simbolj primorskega boja proti fašizmu, zaveden Slovenec in velik narodnjak. Rojen je bil na prestopno leto 1920. Ob njegovi 100- letnici rojstva je bila v Podnanosu svečana proslava, venec pred spomenik pa je položil tudi predsednik republike Borut Pahor. Poleg spomenika v Podnanosu nanj spominjata še spominski plošči na Osnovni šoli in rojstni hiši. Po Janku Premrlu Vojku se imenuje kulturni dom v Podnanosu, Vojkova koča na Nanosu z obeležjem, več osnovnih šol na Primorskem, ulic in različnih društev.

Matija Vertovec

Med osebnostmi, ki so Podnanosu vtisnile poseben pečat, je Matija Vertovec. Rodil se je 28. januarja 1784 v Jakulinih (Šmarje na Vipavskem). Po opravljenih bogoslovnih študijih je postal duhovnik. Sprva je služboval kot kaplan v Vipavi, potem na Planini nad Ajdovščino, od tam pa je bil premeščen v Podnanos - Št. Vid, kjer je deloval vse do svoje smrti.

Vertovec je bil odličen sejalec Božje besede, ljudski dobrotnik, pospeševalec kmetijskih dejavnosti, posebej vinogradništva in vinarstva, kemik, zgodovinopisec, fizik in astronom ter poljudni pisec. Med drugim je bil tudi predsednik kmetijske podružnice in skrbnik za redno cepljenje otrok proti kozam. Bil je plodovit pisec na vseh omenjenih področjih, še posebej na področju vinogradništva in vinarstva.

Za potrebe vinogradništva je spisal in izdal prvo strokovno knjigo in jo poimenoval Vinoreja. Sprva je izhajala v Bleiweisovih Novicah, leta 1844 pa jo je izdal kot samostojno knjigo. V njej je obdelal sorte vinske trte, osipanje, priporočene sorte, opis posameznih sort, ki jih gojijo na Primorskem, sajenje in nego, varstvo trt pred pozebo in škodljivci, obdelovanje vinogradov, rez, gnojenje, cepljenje in trgatev. Leta 1847 je objavil Kmetijsko kemijo, ki je sprva izhajala kot priloga Novic, nato pa 1856. leta doživela še drugi ponatis.

Leta 1850 je Vertovec najprej izdal Sporočilo slovenskim vinorednikam sosebno Ipavskim in Primorskim, v katerem je podal najvažnejše ugotovitve, razlage in nasvete iz Vinoreje, istega leta pa je objavil še zbirko 26 pridig pod naslovom Shodni ogovori, ki jih je pridigal ob raznih cerkvenih slovesnostih.

Od zgodovinskih del je njegovo najbolj znano delo Občna povestica ali zgodovina celega sveta, ki ga je spisal leta 1863 skupaj z Mihaelom Vernetom. S področja astronomije pa je znan njegov spis Zvezdoslovje ali zvezdoznanstvo, objavljen v Novicah leta 1847.

Matija Vertovec je umrl 2. septembra 1851 v Št. Vidu in je pokopan na podnanoškem pokopališču. Njegov grob s spominskim nagrobnikom je na zahodnem delu pokopališča. Njemu v spomin je bila na pobudo Riharda Dolenca ob stoletnici rojstva leta 1884 postavljena spominska plošča v Št. Vidu, na hiši njegovega sorodnika Filipa Vertovca, v kateri je Matija Vertovec tudi umrl.

Rihard Dolenc

Rihard Dolenc se je rodil 31. januarja 1849. leta na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah. Oče Bernard je moral skrbeti za veliko družino le s sredstvi, ki jih je prinašala kmetija. Tako je bil Rihard že od mladih nog seznanjen s področjem, ki si ga je pozneje izbral za poklic. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, šestrazredno realko je začel v Ljubljani, dokončal pa jo je v Gorici. Veselje do kmetijstva ga je vodilo do višje kmetijske izobrazbe.

V zgodovino Podnanosa in slovenske kulture se je zapisal kot kmetijski strokovnjak, šolnik in pisatelj. Bil je učitelj in ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, prve kmetijske šole na Kranjskem in kasneje, ob preselitvi šole, na gradu Grm pri Novem mestu.

Dejstvo, da je sam napisal vse učno gradivo, ker primernih učbenikov ni bilo, samo še potrjuje, kako pomemben je bil za uveljavljanje umnega kmetovanja na Kranjskem. Šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Kot kmetijski strokovnjak je spisal veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki je bilo v takratnih časih v razvojnem zanosu. Lahko bi trdili, da je bil Vertovčev naslednik. Med njegovimi strokovnimi knjigami in priročniki naj omenimo Sadjarstvo ali ovočarstvo, Navod kako naj se češplje suše in slivovec kuha ter Nauk kako zasajati vinske trte, da jih trtna uš ne more uničiti. Dolenc je s svojim poučevanjem, spisanimi knjigami in strokovnimi objavami v Novicah, Slovenskem gospodarju, Dolenjskih novicah in nekaterih nemških časopisih veliko prispeval k razvoju kmetijstva na Slovenskem.

Umrl je 5. februarja 1919 v Novem mestu. Rihardu Dolencu je leta 1999, ob 150- letnici rojstva in 80-letnici smrti, Krajevna skupnost Podnanos postavila doprsni kip na podnanoškem trgu

Ivan Rudolf

Ivan Rudolf je bil rojen 7. novembra 1898 v sosednji vasi Vrabče na Vrheh. Že v otroških letih se je njegova družina zaradi službovanja očeta v Podnanoški osnovni šoli priselila v sosednjo Orehovico, kasneje pa kupila hišo blizu glavne ceste v in odprla zelo znano in priljubljeno gostilno. Ivan Rudolf je osnovno šolo obiskoval v Št. Vidu, nato pa realko v Idriji.

Njegovo mladost je prekinila prva svetovna vojna, v kateri se je bojeval na ruski fronti in bil Maistrov borec za severno mejo. Po vojni je začel s študijem na visoki trgovski šoli na Dunaju ter po letu študija nadaljeval na gospodarski in socialnoznanstveni fakulteti v Frankfurtu, kjer je diplomiral. V času italijanske okupacije je delal v Gorici, kjer je neumorno deloval kot narodnoobrambni in kulturni delavec.

Bil je soustanovitelj glavnega odbora TIGR v Gorici in vodja njegove celice v Št. Vidu. Kot primorski emigrant v Ljubljani, ki je bila takrat del kraljevine Jugoslavije, je začel s časnikarskim delom ter nadaljeval z narodnoobrambnim in s protifašističnim delovanjem. Sodeloval je z različnimi obveščevalnimi službami in leta 1940 pomagal pripravljati sabotažne akcije za osvoboditev Primorske. V času italijanske zasedbe Ljubljane, med drugo svetovno vojno, je zbežal v Beograd, od tam pa na Bližnji vzhod, v Jeruzalem in Kairo.

V drugi svetovni vojni mu gredo zasluge borca in organizatorja slovenskih prekomorcev v Afriki za boj proti fašizmu. Odlikoval se je kot primorski domoljub. Po drugi svetovni vojni je živel in deloval v Trstu kot radijski novinar. Umrl je 4. maja 1962 v Trstu, kjer je tudi pokopan. V spomin na njegovo delovanje in zasluge sta mu društvo TIGR in Krajevna skupnost Podnanos leta 1998 postavila doprsni kip v Podnanosu.

Kontakt

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas.
Preberi več